Jeremiah 23

23. Poglavje

1Gorje pastirjem, ki pogubljajo in raztresajo ovce paše moje, govori Gospod. 2Zatorej pravi tako Gospod, Bog Izraelov, zoper tiste pastirje, ki paso ljudstvo moje: Vi raztresate ovce moje in jih razganjate, pa jih ne obiskujete; glej, jaz bom kaznoval nad vami hudobnost vaših dejanj, govori Gospod. 3Jaz zberem ostanek svojih ovac iz vseh krajev, kamor sem jih razkropil, in jih pripeljem nazaj v njih stajo, in se bodo plodile in množile. 4In jim postavim pastirje, ki jih bodo pasli; in ne bodo se več bale, ne plašile, in nobene več ne bodo pogrešili, govori Gospod. 5Glej, dnevi pridejo, govori Gospod, ko zbudim Davidu Odraslek pravičen; in bo vladal kot kralj, srečo bo imel in delal pravo in pravičnost v deželi. 6V dnevih njegovih bo rešen Juda, in Izrael bo na varnem prebival; in to je ime njegovo, s katerim ga bodo klicali: Gospod, pravičnost naša. 7Zato, glej, pridejo dnevi, govori Gospod, ko se ne poreče več: Kakor res živi Gospod, ki je peljal Izraela iz dežele Egiptovske, 8ampak: Kakor živi Gospod, ki je izpeljal in pripeljal seme hiše Izraelove iz severne dežele in iz vseh krajev, kamor sem jih bil odgnal! In bodo prebivali v deželi svoji. 9O prorokih. Potrto je srce v meni, drobé se vse kosti moje; sem kakor pijan in podoben možu, ki ga je premagalo vino, zavoljo Gospoda in zavoljo besed svetosti njegove. 10Kajti prešeštnikov polna je ta dežela, kajti zavoljo prokletstva žaluje ta dežela, suhi so pašniki v puščavi; in njih tek je hudoben in njih moč krivična. 11Ker prorok in duhovnik sta enako skrunilca svetega; celo v hiši svoji sem našel njiju hudobnost, govori Gospod. 12Zato jim bode njih pot kakor prepolzki kraji v temi, zadenejo se na njem in padejo; zakaj pošljem nesrečo zoper nje, leto njih obiskovanja, govori Gospod. 13Pri prorokih samarijskih vidim nespamet: prorokovali so po Baalu in zapeljevali ljudstvo moje Izraela. 14Ali na prorokih jeruzalemskih vidim strahovito reč: prešeštvujejo in hodijo v lažnivosti in potrjujejo roke hudodelcem, da se ne povrne nobeden od hudobnosti svoje; vsi tisti so mi kakor Sodoma in prebivalci njegovi kakor Gomora. 15Zatorej pravi tako Gospod nad vojskami o tistih prorokih: Glej, jaz jih bodem sitil s pelinom in jih napajal s sokom trobeličnim; ker od prorokov jeruzalemskih je šla skrunitev svetega po vsej deželi. 16Tako pravi Gospod nad vojskami: Ne poslušajte besed tistih prorokov, ki vam prorokujejo; ničermurnosti vas učijo, svojega srca prikazen vam govore, ne iz ust Gospodovih. 17Govoré neprenehoma njim, ki me zametajo: Rekel je Gospod: mir vam bode; in vsakemu, ki hodi po trmi svojega srca, govoré: Ne pride nesreča nad vas. 18Kajti kdo je stal v svetu Gospodovem in je videl ali čul besedo njegovo? Kdo je pazil na besedo njegovo in jo slišal? 19Glej, vihar Gospodov, iz srda njegovega, je prihrumel, vrtinčast vihar: zgrne se nad glavo brezbožnih. 20Ne odvrne se jeza Gospodova, dokler ne izpolni in dokler ne izvrši misli srca svojega. V poslednjih dnevih boste to jasno razumeli. 21Nisem pošiljal tistih prorokov, sami so tekali; nisem jim govoril, sami so prorokovali. 22Ko bi bili pa stali v svetu mojem, bi bili oznanjali ljudstvu mojemu besede moje in jih odvrnili ž njih hudobnega pota in od hudobnosti njih dejanj. – 23Ali sem jaz Bog le od blizu, govori Gospod, ne tudi Bog v daljavi? 24Ali se more kdo skriti v zakotju, da bi ga ne videl jaz? govori Gospod. Ali nisem jaz, ki polnim nebesa in zemljo? govori Gospod. 25Slišal sem, kaj govore tisti proroki, ki prorokujejo laži v imenu mojem in pravijo: Sanjalo se mi je, sanjalo! 26Doklej neki bode to v srcu tistih prorokov, ki prorokujejo laži, ki prorokujejo prevare srca svojega? 27ki nameravajo storiti, da ljudstvo moje pozabi moje ime, s sanjami svojimi, ki jih pripovedujejo drug drugemu, prav kakor so njih očetje pozabili ime moje zavoljo Baala. 28Prorok, ki ima sanje, naj pripoveduje sanje; in kdor ima besedo mojo, naj govori besedo mojo v resnici. Kaj tista slama s pšenico? govori Gospod. 29Ni li beseda moja kakor ogenj, govori Gospod, in kakor kladivo, ki raztrupa skalo? 30Zatorej, glej, jaz sem zoper tiste proroke, govori Gospod, ki kradejo besede moje drug drugemu. 31Glej, jaz sem zoper proroke, govori Gospod, ki rabijo svoj jezik in pravijo: Govor Božji je. 32Glej, jaz sem zoper nje, ki prorokujejo sanje lažnive, govori Gospod, ki jih pripovedujejo in zapeljujejo ljudstvo moje s svojimi lažmi in z bahanjem svojim; jaz pa jih vendar nisem poslal in jim nisem zapovedal, in ne koristijo temu ljudstvu nikakor, govori Gospod. 33Ko te bo torej vprašalo to ljudstvo ali kak prorok ali duhovnik, rekoč: Kaj je breme
Hebrejska beseda pomeni dvoje: „breme“ in „prerokovanje“. Glej Iz 13,1.
,
b Gospodovo? tedaj jim povej: Vi ste breme, in: Zavržem vas, govori Gospod.
34Zastran proroka in duhovnika in ljudstva, ki poreče: Breme Gospodovo –: kaznoval bom tistega moža in hišo njegovo. 35Takole bi morali govoriti vsak svojemu prijatelju in vsak svojemu bratu: Kaj je odgovoril Gospod? in: Kaj je rekel Gospod? 36„Bremena Gospodovega“ pa ne omenjajte več; kajti breme bode vsakemu njegova lastna beseda, ker preobračate besede živega Boga, Gospoda nad vojskami, našega Boga. 37Tako reci proroku: Kaj ti je odgovoril Gospod? in: Kaj je rekel Gospod? 38Toda ker pravite „Breme Gospodovo“, zato pravi Gospod: Ker rabite tisto besedo „Breme Gospodovo“, dasi sem poslal k vam sporočat: Ne govorite: „Breme Gospodovo“: 39zatorej, glejte, vas zapustim docela in zavržem vas in mesto, katero sem dal vam in očetom vašim, izpred obličja svojega; 40in naložim vam večno sramoto in večno nečast, ki se ne bo mogla pozabiti.
Copyright information for SloChraska